odvzem premoženja neznanega izvoraPostopek odvzema premoženja neznanega oz. nezakonitega izvora in njegova problematika

Država vedno znova najde načine, da obdavči še neobdavčene stvari. Tako se dan danes z davkom od premoženja – takšnega ali drugačnega – srečujemo že na vsakem koraku. S 1. 5. 2012 pa je zakonodajalec stopil še korak dlje in sprejel Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ali na kratko ZOPNI. ZOPNI državi omogoča, da bo na podlagi finančne preiskave, ki jo bo odredila zoper posameznika, le-temu odvzela premoženje nezakonitega izvora. Razlog za sprožitev postopka finančne preiskave je že sum, da posameznik razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, katerega vrednost presega 50.000eur ter sum, da je storilec katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v zakonu. ZOPNI odpira precej ustavno spornih vprašanj, do katerih se bo moralo opredeliti Ustavno sodišče RS še opredeliti, v kolikor bodo sodišča v odprtih postopkih zavzemala ustavno neskladne razlage zakona.

Finančna preiskava v procesu odvzema premoženja se lahko prične že zaradi nenadne prirasti premoženja, ki jo lahko ugotovi tudi FURS v davčnem postopku

 

Finančna preiskava je torej preiskovalni postopek, ki jo bo državni tožilec odredil zoper posameznika ob hitrejši rasti premoženja ter ob sumu zagrešitve kaznivega dejanja, v kateri kot člani preiskovalne skupine nastopajo državni tožilec, inšpektor FURSa ali CURSa ter policija. Sama preiskava sicer nujno še ne pomeni odvzema premoženja neznanega izvora, saj mora tožilec po končani preiskavi začeti pravdni spor pred sodiščem. Izjemno kontroverzno je, da legislativa v Republiki Sloveniji dopušča, da se v pravni državi vodi skriti postopek finančne preiskave zoper posameznika, s katerim dotični posameznik niti ni seznanjen, temveč se o rezultatu in listinah pridobljenih ter izdanih v tem postopku seznani šele s prejemom tožbe. Zakon sicer predpisuje obvezen narok, v katerem lahko posameznik pred vložitvijo tožbe zoper njega, poda svoj "zagovor" oziroma svoje stališče glede na naroku predstavljenih ugotovitev finančne preiskave, vendar je ta narok v praksi bolj simbolične narave, saj posameznik (preiskovanec) v tako kratkem času, neposredno na naroku, ne more podati ustreznega zagovora, saj se je z rezultati finančne preiskave za 10 let za nazaj šele seznanil.

 

Gre za pravdni postopek, ki teče pred civilnim sodiščem

Postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora se začne s tožbo, ki jo zoper posameznika vloži državni tožilec. Stranka se v postopku ves čas sooča z nanjo prevaljenim dokaznim bremenom, saj mora namreč dokazati, da njeno premoženje ni nezakonitega izvora.

V nekaterih primerih lahko na predlog državnega tožilca sodišče odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma celo začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora. Vidimo torej, da lahko sodišče odredi začasen odvzem premoženja že pred koncem samega postopka oz. pred pravnomočno sodbo. Ustavno sodišče RS je v svoji nedavni odločbi zavzelo stališče, da država posamezniku ne more odvzeti kateregakoli premoženja, temveč samo tisto, ki je nezakonito. S tem je zagotovilo ustavno skladno razlago določila ZOPNI, katero premoženje je lahko predmet odvzema. Stališče državnega tožilstva je bilo namreč, da lahko odvzame katerokoli oziroma vse premoženje posameznika, torej tudi njegovo zakonito pridobljeno premoženje.

Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da država kumulira postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora s predhodno opravljenim postopkom davčno inšpekcijskega postopka nadzora nenapovedanih dohodkov po 68. a členu oziroma 5. odst. 68. člena ZDavP-2, tako da posameznika najprej obdavči za nenapovedane dohodke, nato pa mu na podlagi ugotovitev v tem davčnem postopku, odvzame premoženje nezakonitega izvora načeloma v približni vrednosti ugotovljenih "nenapovedanih dohodkov". Država jemlje tudi tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno pred uveljavitvijo zakona, kar je ustavno sporno. O tem se bo moralo Ustavno sodišče RS očitno še izreči.