Zemljiški dolg

Zemljiški dolg je, do njegove ukinitve jeseni leta 2013, predstavljal  hitro in učinkovito obliko stvarnopravnega zavarovanja terjatve, ki je imetniku zemljiškoknjižnega pisma omogočala prednostno poplačilo iz zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. 

Enostavna prenosljivost zemljiškega dolga in njegova neakcesorna narava sta predstavljala pomembno prednost pred drugimi oblikami stvarnopravnega zavarovanja terjatve, kar pa je v praksi omogočalo njegovo zlorabo. Bistveno težavo pri dokazovanju številnih fiktivnosti vpisov zemljiškega dolga je v preteklosti predstavljalo zlasti dejstvo, da je bil imetnik zemljiškega pisma (upnik tega dolga) neznan.

Kljub ukinitvi zemljiškega dolga se v praksi še vedno pojavljajo nepremičnine, obremenjene z zemljiškimi dolgovi. Z novelo ZIZ-J je bila omogočena identifikacija imetnika zemljiškega pisma (upnika dolga). V izvršilnem postopku mora namreč imetnik zemljiškega pisma v roku, ki ga določi sodišče, sporočiti svoje identifikacijske podatke in sodišču izročiti izvirnik zemljiškega pisma, sicer velja domneva, da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj zemljiškega dolga.

Ukinjen zemljiški dolg je v praksi zamenjala predznamba lastninske pravice, vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev hipoteke in darilna pogodba, s katero se ob vpisu pravice do dosmrtne uporabe in prepovedi odtujitve, skuša zavarovati nepremičnine pred drugimi upniki.

 

Urša Longar, mag. prava