Zahteva za oceno ustavnosti 68.a čl. ZDavP-2 in 25. čl. ZDavP-2G

Upravno sodišče RS je v zadevi I U 225/2016, v kateri odloča v upravnem sporu med državo in davčnim zavezancem glede dodatno odmerjenega davka od nenapovedanih dohodkov za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2014, dne 11. 7. 2017 pri Ustavnem sodišču RS vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 68.a člena ZDavP-2 v zvezi s 25. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Določilo 68.a člena ZDavP-2 nalaga davčnim zavezancem plačilo dodatno odmerjenega od nenapovedanih dohodkov na podlagi cenitve davčne osnove po 70% davčni osnovi (t.i. utajevalski davek). 25. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku pa je prehodna določba, ki določa, da se davčni posoptek po 68.a členu ZDavP-2 lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je ta postopek uveden.

 

Po mnenju upravnega sodišča je sporna stopnja davka, ki se naloži v pačilo, torej 70% davčna stopnja, ki za 20% presega najvišjo davčno stopnjo dohodnine (po prej veljavni normi se je pri obdavčitvi nenapovedanih dohodkov uporabila davčna stopnja po dohodninski lestvici), s čimer je zakonodajalec očitno zasledoval kaznovanje davčnih zavezancev, ki svojih dohodkov davčnemu organu niso napovedali (t.i. utajevalcev davka). Prav tako pa je po mnenju upravnega sodišča sporno tudi inšpicirano obdobje, za katero se davek lahko odmeri, saj omenjena prehodna določba razteza veljavnost nove obdavčitve po 70% davčni stopnji tudi v obdobje pred veljavnostjo novele ZDavP-2G, s katero je bilo to določilo uzakonjeno, pri čemer razteza učinek nove obdavčitve tudi v davčna obdobja, po katerih je odmera davka po prejšnji zakonadaji že zastarala. To pa je sporno, saj posega v ustavne pravice davčni zavezancev, prav tako pa je v nasprotju s temeljnimi ustavnimi načeli, kot je prepoved povratne veljave zakonov ter načelo pravne varnosti, kot temeljno načelo pravne države.

 

Upravno sodišče je Ustavnemu sodišču RS predlagalo prednostno obravnavo zadeve, saj vodi večje število zadev, katerih pravno podlago za odločitev predstavljata ravno obravnavani določili.