Odvzem premoženja v obliki naložitve plačila

Okrožno sodišče v Ljubljani je v sodbi z dne 13. 7. 2017 zadevi VII Pg 1686/2014 (sodba še ni pravnomočna), končno zavzelo drugačno stališče, kot ga je zastopalo v dosedaj obravnavanih zadevah odvzema premoženja nezakonitega izvora in kot ga zagovarja Specializirano državno tožilstvo. Sodišče je zavzelo stališče, da se premoženja, ki ga je preiskovanec v finančni preiskavi po ZOPNI porabil pred vložitvijo tožbe na odvzem premoženja nezakonitega izvora in z njim ne razpolaga več, slednjemu ne more naložiti v plačilo, temveč se mu lahko zgolj odvzame premoženje, s katerim še razpolaga, ali pa ga je prenesel na povezane osebe.

 

To je tudi logično, saj je zakonska dikcija jasna, takšno stališče pa je potrdilo ustavno sodišče. Opozoriti pa je potrebno, da v kolikor pride do zmanjšanja ali spremembe premoženja po vložitvi tožbe na odvzem premoženja nezkakonitega izvora (tudi zaradi porabe), lahko državno tožilstvo na podlagi 2. odst. 34. člena ZOPNI spremeni tožbeni zahtevek tako, da zahteva plačilo vrednost tako porabljenega premoženja.

 

Kljub zgoraj izpostavljenmu stališču sodišča v omenjeni sodbi, državno tožilstvo še vedno vztraja pri svojih zahtevkih na naložitev plačila do vrednosti ugotovljenega nesorazmerja med prejetimi dohodki, od katerih so bili davki plačani, ter premoženjem in porabo v preiskovanem obdobju.