Odvzem pomešanega zakonitega in nezakonitega premoženja

Ustavno sodišče RS je v nedavni odločbi U-I-91/15-24 odločilo, da je bila 1. točka 4. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) v neskladju z Ustavo, kolikor je v primeru pomešanja premoženja zakonitega in nezakonitega izvora omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženjskega predmeta.

Nadalje je odločilo, da se odločitev izvrši tako, da se v primeru, ko je premoženjski predmet celota pomešanega premoženja nezakonitega in zakonitega izvora, tak predmet v celoti odvzame, če je tožena stranka premoženje pomešala z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, ob dodatnem pogoju, da delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem premoženju ni neznaten.

Če pa pomešanje ni bilo izvršeno z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, ali če je delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu neznanet, se odvzame idealni delež tega predmeta, tako da se vzpostavi solastnina oziroma soimetništvo države v deležu, ki ustreza vrednosti pomešanega premoženja nezkonitega izvora, in tožene stranke v deležu, ki vrednostno ustreza njenemu zakonitemu vložku v ta premoženjski predmet.

Pri tem je Ustavno sodišče RS še odločilo, da se domneva, da je do pomešanja premoženja prišlo z namenom izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, tožena stranka domnevo ovrže, če izkaže za verjetno, da ob pomešanju ni imela takega namena.