Izplačilo starih deviznih vlog Ljubljanske banke in obrestna mera

Pereč problem obdobja po razpadu nekdanje skupne države še vedno predstavlja prevzem jamstev za izplačilo starih deviznih vlog, kar potrjujejo številni postopki bivših deviznih varčevalcev pred ESČP proti državam naslednicam. Republika Slovenija je skladno s teritorialnim načelom po razpadu SSFRJ prevzela obveznost za izplačilo starih deviznih vlog na njenem ozemlju, in sicer ne glede na državljanstvo varčevalcev in ne glede na sedež banke. Nasprotno pa te obveznosti niso prevzele ostale države naslednice nekdanje SFRJ. ESČP je leta 2014 s pilotno sodbo v zadevi Ališić odločilo, da je za poplačilo še neizplačanih deviznih vlog v podružnicah Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu odgovorna Slovenija

 

Z namenom izvajanja Sporazuma o vprašanjih nasledstva in spoštovanja sodbe ESČP, je bil v zvezi z Zakonom o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (ZNISESČP) ustanovljen Sklad Republike Slovenije za nasledstvo, ki je pristojen za odločanje o prevzemu izpolnitve posamezne devizne vloge v postopku verifikacije. Zahtevo za verifikacijo posamezne neizplačane stare devizne vloge so upravičenci iz 6. člena ZNISESČP lahko vložili od 1.12.2015 do 31. 12. 2017. Z izdajanjem informativnih izračunov je Sklad pričel nemudoma, večina ugovor bivših deviznih varčevalcev zagrebške in sarajevske podružnice Ljubljanske banke pa se je nanašalo na višino obračunane obrestne mere, katera naj ne bi omogočala poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pod enakimi pogoji kakor varčevalcem, ki so imeli takšne vloge v domačih podružnicah slovenskih bank. Določilo 3. člena ZNISESČP namreč določa, da se obresti od neizplačane stare devizne vloge obračunavajo za obdobje od 1.1.1992 do 31.12.1992 po letni obrestni meri 6%, za obdobje od 1.1.1993 do 31.12.2015 po letni obrestni meri 1,79% ter za obdobje od 1.1.2016 do izplačila po obrestni meri za vloge gospodinjstev čez noč, objavljeni v mesečnem biltenu Banke Slovenije.

 

ESČP je 4. 4. 2017 s sklepom v zadevi Hodžić sprejelo pomembno odločitev za Slovenijo, in sicer naj bi bili ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela na podlagi pilotne sodbe v zadevi Ališić, po mnenju sodišča ustrezni, saj omogočajo poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog varčevalcem pri sarajevski in zagrebški podružnici Ljubljanske banke pod enakimi pogoji kot varčevalcem, ki so imeli takšne vloge v podružnicah slovenskih bank. Iz obrazložitve sodbe izhaja jasno stališče sodišča glede določene obrestne mere, ki je ustrezno in pravilno določena. Na podlagi takšne odločitve sodišča se v prihodnje pričakuje izbris številnih tožb bivših deviznih varčevalcev zagrebške in sarajevske podružnice Ljubljanske banke proti Sloveniji na ESČP.

 

Urša Longar, mag. prava