FIDUCIARNI PRAVNI POSLI

V času, ko državni aparat močno pritiska na posameznike z visokimi davčnimi stopnjami, naložitvijo plačila davka od domnevno nenapovedanih dohodkov ali dohodkov z nepojasnjenim virom na podlagi 68. a člena ZDavP-2 ter odvzema domnevno nezakonito pridobljeno premoženje po ZOPNI, se pojavljajo vprašanja, na kakšen način lahko posamezniki zaščitijo svoje premoženje, ki jim ga lahko država pri izterjavi davčnih obveznosti zarubi in proda, ali pa odvzame v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora. 

 

Eden takšnih preventivnih ukrepov, s katerim posameznik lahko obvaruje svoje premoženje so nedvomno fiduciarni pravni posli. Gre za pravne posle, s katerimi lastniki premoženja prenesejo svoje premoženje na tretje osebe (t.i. fiduciarje), ki v javnosti nastopajo kot formalnipravni lastniki, ki z njim tudi upravljajo, in sicer na podlagi mandatne pogodbe, sklenjene s fiduciantom - dejanskim lastnikom. Razmerje med dejanskim lastnikom premoženja (t.i. fiduciantom) in formalnimlastnikom (t.i. fiduciarjem) se uredi s fiduciarno pogodbo, v kateri se definirajo pravice in obveznosti pogodbenih strank ter način upravljanja premoženja. Fiduciar mora ves čas skrbeti za interese fiducianta in ne sme upravljati ali uporabljati premoženja v nasprotju z njegovimi navodili, sicer mu odgovarja za nastalo škodo. V Sloveniji ni zakonsko urejena takšna oblika pravnih poslov, jo pa sodna praksa slovenskih sodišč dobro pozna in priznava kot pravno veljavne. Po našem prepričanju se bo ta vrsta pravnih poslov močno razširila glede na stalne in vedno večje, včasih tudi nelegitimne ter neustavne, pritiske državnega aparata na posameznika, saj slovenska zakonodaja ne pozna t.i. ustanov za zasebne namene in trustov, kot jih poznajo druge države, predvzem tiste s common law sistemom.