Zakon o dohodnini je najpomembnejši zakon, ki opredeljuje obdavčitev fizičnih oseb. Obdavčitev fizičnih oseb se je temeljito spremenila z uveljavitvijo Zakona o dohodnini (ZDoh-1) leta 2005, pomembne spremembe pa je prinesla tudi uveljavitev Zakona o dohodnini (ZDoh-2) leta 2007.

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) loči šest vrst dohodkov:

  • dohodek iz zaposlitve,
  • dohodek iz dejavnosti,
  • dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
  • dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice,
  • dohodek iz kapitala ter
  • drugi dohodki.

 

Dohodki, od katerih se dohodnina plačuje po progresivni lestvici

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) najkasneje do 15. junija naslednjega leta izdela in pošlje informativni izračun dohodnine za vse dohodke, ki se vštevajo v letno dohodninsko osnovo za preteklo leto. V omenjene dohodke spadajo vsi zgoraj našteti dohodki, razen dohodka iz kapitala, ki se obdavčuje cedularno (opisano spodaj). Dohodninski zavezanec ima po prejemu informativnega izračuna dohodnine pravico do ugovora. Po preteku roka za ugovor pa postane informativni izračun zavezujoč in tako dobi lastnosti odločbe.

Dohodnina se plačuje po progresivni dohodninski lestvici (razen od dohodka iz kapitala). Plačilo dohodnine je odvisno od davčne stopnje, ki pripade posamezniku. Najnižja dohodninska stopnja znaša 16 %, najvišja pa 50 %.
Od navedenih dohodkov so priznane tudi davčne olajšave:

  • splošna olajšava
  • osebna olajšava
  • posebna osebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta
  • posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka
  • posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
  • olajšava za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka
  • posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana
  • olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

 

Dohodki, od katerih se dohodnina plačuje proporcionalno (cedularna obdavčitev)

Proporcionalno se dohodnina plačuje od dohodkov iz kapitala, dohodka iz dejavnosti, za katerega se ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in dohodka iz oddajanja premoženja v najem. V dohodek iz kapitala štejemo dohodke, ki jih posameznik pridobi z obrestmi, dividendami ter kapitalski dobički, pri odsvojitvi nepremičnin, deležev v družbah in delnic. Za te dohodke zavezanci sami pošljejo napoved do predpisanega roka (28. 2.) po izteku koledarskega leta, razen kadar je izplačevalec dohodka plačnik davka v Sloveniji. Nato FURS na podlagi napovedi zavezancu pošlje odločbo o odmeri dohodnine iz navedenih dohodkov, pri čemer se tako odmerjeni davek šteje za dokončni davek, ki se ne všteva v letno davčno osnovo.

Davčna osnova se pri teh dohodkih zniža bodisi za normirane stroške, bodisi za dejanske stroške. Davčna stopnja po kateri dohodke od kapitala obdavčimo znaša 25 %. Izjemo najdemo pri obdavčevanju kapitalskih dobičkov, kjer je davčna stopnja odvisna od tega, koliko let je oseba posedovala kapital, ki ga je z dobičkom odsvojila, in sicer za do 5 let znaša 15 %, za do 10 let 10 %, za do 15 let 5 %, nad 20 let pa je kapitalski dobiček oproščen dohodnine.

dohodnina