davčni postopekDavčni postopek je postopek odmere in pobiranja davkov. Spada med posebne vrste upravnega postopka, ureja pa ga Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) in nekaj drugih zakonov, ki urejajo obdavčenje.

Zakon o davčnem postopku na eni strani omogoča zavezancem za davek učinkovito uveljavljanje njihovih pravic ter možnosti popravljanja njihovih napak. Finančna uprava mora v skladu z Zakonom o davčnem postopku zavezancem za davek pomagati pri izpolnjevanju njihovih obveznosti in jih ustrezno informirati. Zraven tega pa daje Zakon o davčnem postopku Finančni upravi RS tudi močna orodja v boju proti davčnim utajam in drugim nezakonitim praksam, ter omogoča mednarodno izmenjavo informacij in možnost sodelovanja z davčnimi organi drugih držav članic EU in držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali o izmenjavi informacij za davčne namene.

V okviru davčnega postopka torej pravzaprav govorimo o pobiranju davkov in drugih dajatev ali o njihovem vračilu v primeru preplačila. Davčni postopek se izvaja na dveh stopnjah. Na prvi stopnji za izvajanje davčnega postopka je pristojna Finančna uprava RS, na drugi stopnji pa Ministrstvo za finance.

 

Začetek davčnega postopka

Davčni postopek se začne, ko davčni organ prejme davčno napoved, ali drug dokument o davku, ali ko po uradni dolžnosti opravi kakršnokoli procesno dejanje z namenom uvedbe davčnega postopka. Davčni organ v davčnem postopku po sprejemu akta izda odmerno odločbo ali sklep, da se postopek ustavi, ker ni ugotovljenih nepravilnosti. Odmerna odločba določa, koliko davka je zavezanec dolžan plačati. Posamezniku mora biti v postopku zagotovljeno uveljavljanje pravic in interesov. Vsak zavezanec pa mora svoje trditve podkrepiti z dokazi, ki jih mora tudi priložiti. Enako mora storiti tudi davčni organ, vendar je dokazno breme na strani davčnega zavezanca, pri čemer se je v praksi vzpostavilo stališče, da mora davčni zavezanec svoje navedbe dokazovati s pisnimi listinami.

 

Stroški v davčnem postopku

Tudi v davčnem postopku, kakor tudi v drugih postopkih, nastanejo določeni stroški. Stroške davčnega postopka pokrijeta zavezanec in davčni organ, in sicer tako, da vsak krije lastne stroške. Stroške samega postopka pa krije tista stran, za katero se je postopek končal neugodno. V kolikor se ugotovitve organa ne razlikujejo od vložene napovedi, krijeta vsak svoje stroške.

 

Kaj odmerja odmerna določba?

Po ugotovitvi višine davčnih obveznosti davčni organ izreče odmerno odločbo, ki lahko določa ali višino odmerjenega davka ali pa višino vračila davka. V primeru, ko se davčni zavezanec z odmerjenimi davčnimi obveznostmi ne strinja, se lahko v roku 15 dni od vročitve pritoži. V primeru odločbe na podlagi davčnega inšpekcijskega nadzora je rok 30 dni. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

 

Obnova davčnega postopka

Če davčni organ oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi, odloži izvršbo. Če davčni organ izve za nova dejstva ali dokaze v zvezi z opravljenim davčnim postopkom, lahko v petih letih obnovi davčni postopek. Obnovo postopka lahko v enakem roku predlaga tudi davčni zavezanec.